20. - 22. september 2024
Tudi v letošnjem letu smo se odločili “gasilsko šolsko leto” pričeti s taborom mladine. V petek 20. septembra smo se zato odpravili peš iz Postaje na Široko. Kačica gasilske mladine z mentorji se je hitro vila po pešpoti in premagovala višino. Čisto ob koncu poti nas je pozdravilo tudi nekaj kapelj dežja, a smo jih z dobro voljo hitro pregnali. Utrujeni, a nasmejani, smo po uri in pol hoje prispeli do lovske koče na Širokem, ki je bila naš dom vse do nedelje. Naš kombi, ki je pripeljal “ta velike kufre” nas je že čakal. V glasnem vrvežu smo se nato razdelili po ležiščih, pripravili blazine in spalne vreče. Prvi dan so nam večerjo pripravili na Turistični kmetiji Široko in z užitkom smo se zapodili v mineštro in štruklje. Ker na taboru res ne smemo prezgodaj v posteljo smo si nato pogledali še risani film. Je pa res, da smo kaj kmalu - še pred koncem filma - en za drugim izginjali v svoje spalne vreče. Le nekateri so uspeli film pogledati do konca.
V soboto nas je ob 7h zjutraj prebudila gasilska sirena. Čez 10 minut smo vsi že pridno telovadili pred kočo. Ker v koči ni pitne vode se jutranjo telovadbo izkoristi tudi za to, da se gre vodo iskat na turistično kmetijo Široko. Telovadba prebudi naše želodčke zato se po njej na zajtrku dobro najemo. Tudi letos so otroci v bližnjih grmih postavljali “šotore” iz vej in listja. Nekateri so za to porabili čisto vsako prosto minuto a en-dva-tri so se vsi zbrali v zboru pred kočo, ko smo jih poklicali. To je dober znak, da bodo zrasli v odlične gasilce. Ob 9h smo dobili čudovit obisk, trije kinologi (naučili smo se tudi, kaj ta beseda pomeni) in kar štirje kužki so nas obiskali in nam predstavili delo enote reševalnih psov. Ogromno informacij, milijon vprašanj in odgovor in nešteto čohljajev kasneje, ko so se kužki šli domov odpočit, nas je čakalo še okusno kosilo. Damijan je tudi letos poskrbel za najboljšo pašto z golažem. Ker nas je čakal naporen popoldan smo po kosilu tudi malce počivali. Zgodaj popoldne smo v nahrbtnike dali sadje in vsak steklenico z vodo, ter se odpravili na pohod. Malce smo prilagodili pohod “Lom je moj dom”, a le toliko, da smo izpustili Veliki vrh. Vseeno smo v dobrih treh urah naredili skoraj 9km. Na poti so nas čakale štiri točke na katerih smo obnavljali znanje iz orientacije in se učili skupinskega dela. Ob prihodu nazaj nas je pred lovsko kočo že čakal prijeten ogenj na katerem si je nato kar vsak sam pripravil večerjo … hrenovke in penice. Seveda pa si je še prej moral vsak pripraviti tudi svojo palico na kateri je nato večerjo lahko spekel. Vsi zadovoljno siti smo nato po skupinah iskali še skrito geslo. Ker je bilo še zgodaj, smo si tudi v sobotnem večeru privoščili ogled risanega filma. Po koncu filma pa hitro vsi v spalne vreče … Vsi smo zaspali ekstra hitro.
Tudi v nedeljo zjutraj nas je ob 7h prebudila gasilska sirena, ki nas je zvlekla na telovadbo. V nedeljo je bilo po zajtrku na urniku pospravljanje pri katerem smo bili res zelo pridni, saj je bila koča hitro pospravljena in smo zato imeli veliko časa za igro. Ugotovili smo, da je mentor Luka odličen pri igri skrivalnic, saj je našel odlične kotičke, kjer ga nihče ni našel. Nekaj iger skrivalnic in plesa in že so pričeli prihajati starši. Vsi skupaj smo si na toplem sončku privoščili še nekaj jedače in pijače in se nato počasi poslovili.
Ker smo se tudi letos imeli super, smo se seveda odločili, da tabor ponovimo tudi prihodnje leto.
Hvala čisto vsem, ki ste pri organizaciji tabora kakorkoli pomagali … našemu društvu, da ima posluh tudi za mladino, hvala članom ERP Tolmin za čudovito predstavitev, Turistični kmetiji Široko, LD Most na Soči in seveda hvala staršem, da nam otroke zaupate v varstvo.
